Prepričevalne tehnike in pravila učinkovitega argumentiranja

Prepričevanje (kako komuniciramo, da dosežemo spremembe): • dimenzije prepričevalne kompetence po Littlejohnu in Jabuschu (kognitivni dejavnik, emocionalni in psihološki dejavnik ter komunikacijske veščine in veščine nastopanja); • prepričevanje v strokovnem in poslovnem "diskurzu": vrste dokazov in tehnike prepričevanja (argumentiranje in subjektivne tehnike prepričevanja). Argumentiranje (kako argumente oblikujemo, razumemo, branimo in zavračamo ter analiziramo) v teoriji: • silogizem (logični argument) in entimem (retorični argument); • Toulminov model argumentacije (argumentativni vzorec za oblikovanje in utemeljevanje stališč ter za analizo sogovornike argumentacije in pisnih besedil); • vrste trditev (dejstvene, vrednostne, postopkovne); • glavni tipi argumentov in vrste sklepanj (indukcija, dedukcija, s primerom, po analogiji, iz avtoritete, o vzrokih); • kriteriji veljavnosti argumentacije (relevantnost, zadostnost, sprejemljivost, veljavnost, avtoritativnost, povezanost s sklepom); • razmerje med logiko, dialektiko, pragmadialektiko, argumentacijo, prepričevanjem in retoriko. Argumentiranje v praksi: • iskanje argumentov (tehnike CORT); • priprava na argumentiranje in/ali pripravo besedila (priprava, argumentiranje in ubeseditev, priprava na nastop in izvedba nastopa); • pragmadialektika (sklepanje ob upoštevanju pravil kritične razprave, npr. pri debati, diskusiji, na sestankom ipd.); • prepričevalni govor; • nastop pred "sovražnim" avditorijem; • argumentacija im promptu (brez vnaprejšnje priprave); • besedni (moč argumentov in besed), nebesedni (moč telesne govorice, moč zunanje in notranje vizualizacije), parabesedni (moč glasu in tišine, izogibanje mašilom) in ekstrabesedni (kdaj in kje) elementi učinkovitega prepričevanja in argumentiranja; • kako razrešiti ugovor oz. odgovoriti na vprašanje; • kako ravnati, ko se s sogovornikom ne strinjamo (tehnike protiargumentiranja); • prepoznavanje in izogibanje zmotnim sklepanjem in tehnikam manipulacije; • kako ravnati, ko se v razpravi pojavijo mrtve točke. Vljudnostne strategije in strategije učinkovitega argumentiranja v praksi: • načela, izhajajoča iz nevrolingvističnega programiranja; • vljudnostne strategije (vljudnostne strategije uravnavajo sodelovalnost med sogovorniki in so pogoj za učinkovito komunikacijo): npr. vživljanje, upoštevanje potreb in želja sogovornika, priznanje, skupno ozadje, izjave o sebi, mi-sporočila itd.; • načela argumentiranja po Carlu Rogerju: prepričevanje, naravnanost na sogovornika, ustvarjanje razumevanja namesto konfrontacije in konflikta, spoštovanje sogovornika, dialog, poslušanje in razlaganje, vzdrževanje komunikacije, razumevanje sogovornika (preverjanje, parafraziranje), pluralizem resnice; • kongruentnost in integriteta; • pogoji, ki preprečujejo manipulacijo. Treningi prepričevanja, argumentiranja in nastopanja. Nevrolingvistični okvir učinkovitega prepričevanja in argumentiranja.