Umetnost priseljujočih se ljudstev, karolinška in otonska renesansa

OKVIRNA VSEBINA Program bomo nadaljevali s pregledom zahodnoevropskega umetnostnega razvoja. Zahodna Evropa nam v umetnostni zgodovini pomeni območje latinske Cerkve, torej liturgije, kakršna se je razvila na podlagi rimske (za razliko od grške, konstantinopolitanske, iz katere se je razvila pravoslavna – Vzhodna). Prvi sklop programa bo namenjen umetnosti priseljujočih se ljudstev (7. stoletje), drugi sklop karolinški renesansi (8. in 9. stoletje), tretji sklop otonski renesansi (10. in 11. stoletje). Obravnavali bomo umetno obrt (zlatarske, slonokoščene in tekstilne izdelke), razvoj arhitekture, slikarstva (zlasti fresk in knjižnega slikarstva) in kiparstva. V programu bodo občasno sodelovali gostujoči predavatelji z izbranimi temami iz umetnostne zgodovine ali vodenimi ogledi aktualnih razstav v galerijah in muzejih. CILJI Glavni cilj je spoznati in razumeti, kako se je antična umetnost obogatila z umetnostjo priseljujočih se ljudstev, kako sta bila v karolinški in otonski renesansi antična misel in umetniški izraz oživljena in obogatena z novimi vplivi in kako je vse to pripravilo izhodišča za umetnost naslednjega obdobja, tj. visokega srednjega veka oz. romanike. Poleg tega bo spoznavanje spomenikov predstavljeno na ozadju bogatega miselnega in intelektualnega življenja na dvoru Karla Velikega in njegovih naslednikov.