Japonska nekoč in danes

Japonska že vse od ponovnega odprtja svojih meja sredi 19. stoletja budi zanimanje tako v širšem evropskem kot ožjem slovenskem prostoru, kar se je nenazadnje v zadnjem stoletju pri nas odrazilo tudi v številnih potopisnih zapisih o japonskem otočju. Osrednja pozornost programa bo namenjena spoznavanju razvoja japonske družbe od prihoda prvih Evropejcev na japonska otočja leta 1543 do danes, ko država velja za tretjo največjo gospodarsko silo na svetu in priljubljeno turistično destinacijo. Po prvotnem navdušenju nad evropskimi prišleki se je šogunat v začetku 17. stoletja odločil za ostro omejitev mednarodnih stikov. Zanimalo nas bo, zakaj je prišlo do takšnega obrata v odnosu do zunanjega sveta, in kako je takšna dvestoletna japonska samoizolacija, ki jo je izničil šele prihod ameriškega komodorja Matthewa C. Perryja leta 1853, vplivala na njen ekonomski, družbeni in znanstveni razvoj. A država sredi 19. stoletja ni uživala takšnega ugleda kot danes, ko zahodni svet navdušuje z izjemno tehnološko razvitostjo in dejstvom, da se pri tem trudi ohranjati nekatere svoje tradicionalne prvine. Pot, ki jo je morala prehoditi v teh 170 letih, je bila mestoma precej trnova, samoljubne imperialne težnje njenih voditeljev pa so Japonsko leta 1945 pripeljale na rob prepada. Spoznali bomo, kako je uspelo pregovorno vztrajnim Japoncem državo iz ruševin v le dveh desetletjih znova postaviti na noge. Nagel gospodarski vzpon je seveda terjal svoj davek, zato se Japonska sooča z izrazito depopulacijo in naglim staranjem prebivalstva, kar se odraža tudi v dejstvu, da ima danes država že več kot 80.000 stoletnikov. Ob tem nas bo zanimal japonski vsakdan v 21. stoletju, družinsko in družabno življenje ter družbena vloga tako najmlajših kot tistih najstarejših članov japonske družbe, ki so po vojni z obilico odrekanja ustvarili Japonsko, kot jo poznamo danes.