1. oktobra že 36. leto zapored obeležujemo mednarodni dan starejših, ki letos poteka pod geslom »Doba dolgoživosti: premislek o prilagoditvi sistemov na daljše življenje« (angl. The Age of Longevity: Rethinking Systems for Longer Lives).
Letošnja tema opozarja, da daljše življenje ni le pomemben dosežek sodobne družbe, temveč prinaša tudi potrebo po prilagajanju okolij, storitev in sistemov, ki ljudi spremljajo skozi različna življenjska obdobja. Dolgoživost je povezana z zdravstvenimi sistemi, trgom dela, socialno zaščito, izobraževanjem, stanovanjsko politiko in vzdržnostjo javnih financ, zato teh področij ni mogoče obravnavati ločeno. Ob mednarodnem dnevu starejših Združeni narodi pozivajo k ponovnemu premisleku o dolgoživosti ter o družbi, v kateri želimo živeti.
Staranje prebivalstva je eden ključnih družbenih in javnozdravstvenih izzivov današnjega časa. Tudi Slovenija sodi med države z dolgo pričakovano življenjsko dobo, vendar daljšemu življenju ne sledijo v enaki meri tudi leta zdravega življenja.
Po podatkih Statističnega urada je v Sloveniji na začetku leta 2026 živelo 471.800 oseb, starih 65 let ali več, med njimi 56,1 % žensk in 43, 9 % moških. Starejši so predstavljali 22,1 % prebivalstva; med ženskami je bil njihov delež 25, 0 %, med moškimi pa 19, 3 %.
Slovenija je leta 2025 sodila med države članice EU z največjim deležem starejšega prebivalstva. Največji delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je imela Italija (24, 3 %), sledili sta Portugalska (24,1 %) in Bolgarija (23,8 %). Slovenija je bila z 21,8-odstotnim deležem tik nad povprečjem EU, ki je znašalo 21,6 %.
Daljše življenje pa pomeni tudi spreminjanje vzorcev aktivnosti v različnih življenjskih obdobjih. Leta 2025 je bilo delovno aktivnih nekaj manj kot 940.000 prebivalcev, med njimi skoraj 13.900 oseb, starih 65 let ali več, kar predstavlja 1,5 %. Med njimi je bilo 70,7 % moških in 29,3 % žensk. Starejši so bili zaposleni v različnih dejavnostih, med drugim v kmetijski proizvodnji in lovu, kopenskem prometu, arhitekturnem in tehničnem projektiranju ter zdravstvu in izobraževanju.
Zato postajajo vse pomembnejši ukrepi, ki omogočajo kakovostno, dejavno in vključujoče življenje v vseh življenjskih obdobjih.
Pri oblikovanju politik in ukrepov je pomembno zagotavljati enakopravno vključevanje starejših ter upoštevati njihove potrebe, znanje, izkušnje in potenciale. S tem lahko pomembno prispevamo k razvoju vključujoče in trajnostne dolgožive družbe, v kateri imajo ljudje možnost sodelovati in prispevati v vseh življenjskih obdobjih.
Mednarodni dan starejših zato spodbuja ozaveščanje o staranju prebivalstva, krepitev medgeneracijske solidarnosti ter odpravljanje starizma. Hkrati opozarja na pomen zagotavljanja enakopravnosti, dostojanstva in možnosti za polno sodelovanje ljudi vseh generacij v družbi.
K temu v Sloveniji prispeva tudi Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se zaključuje danes. Letošnji, že 25. festival je v središče postavil vseživljenjsko izobraževanje, ki je pomemben dejavnik osebnega razvoja, dejavnega vključevanja v družbo ter kakovostnega življenja v vseh življenjskih obdobjih.