Upravljanje podeželja

Splošno o študijskem programu Študijski program Upravljanje podeželja je visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja). Program je izrazito interdisciplinaren in ga ni mogoče opredeliti zgolj z enim študijskim področjem, saj so v njem zastopane družboslovne (poslovne) vede (organizacija, poslovanje, podjetništvo, marketing, ekonomika), naravoslovne vede (ekologija, živo okolje), varstvo okolja (upravljanje s kmetijskim in gozdarskim prostorom, varovanje okolja), vede s področja urejanja krajine in podeželja, regionalnega razvoja in kmetijskega menedžmenta. Študenti VŠ Grm Novo mesto bodo vsi tisti, ki jih taka problematika zanima, oziroma tudi sami izhajajo ali živijo na podeželju. Lahko rečemo, da je podeželje »VRT PRIHODNOSTI«. Nove strategije razvoja v EU temeljijo zlasti na sonaravnem načinu življenja in gospodarjenja s prostorom. Pri tem je dan velik poudarek razvoju podeželja kot veliki priložnosti za tretje tisočletje. Podeželje naj bi v prihodnosti nudilo: – prijetno bivanje in dobra delovna mesta tam živečim prebivalcem; – možnost rekreacije, sprostitve in podoživetja narave za ljudi, ki živijo v mestih; – možnost umirjenega načina življenja, različnih izobraževanj za posebne skupine ljudi; – bivanje za ljudi s posebnimi potrebami. Za doseganje teh ciljev je potrebno v podeželje vložiti: – ogromno znanja, iznajdljivosti in poguma, – veliko finančnih sredstev, – promocije in ozaveščanje ljudi o kvalitetah in vrednotah, ki jih podeželje lahko nudi. Najučinkovitejši rezultati se lahko dosežejo, če vlagamo znanje v mlade ljudi, ki že imajo določene kompetence s področja razvoja podeželja. To je, da sami izhajajo iz teh območij, oziroma so obiskovali srednjo ali višjo šolo s podobno usmeritvijo. Predmetnik je naravnan na doseganje prej navedenih ciljev in izhaja iz sledečih problemov: – nepoznavanje zakonodaje zlasti na področju urejanja podeželja, varstva okolja in varstva narave, pri pridobivanju dovoljenj za nove dejavnosti na podeželju, ustanavljanja novih gospodarskih enot, kvalitete izdelkov in storitev, – slaba organizacija dela – preveč porabljenega časa in preveliki investicijski vložki na enoto prodanega proizvoda oz. storitve, – nizka stopnja finalizacije proizvodov (prodajajo se samo surovine ali pa še to ne), – nepoznavanje marketinga, – nepoznavanje učinkov medsebojnega povezovanja, – pomanjkanje samozavesti in sposobnosti trženja (komuniciranje, promoviranje..), – pomanjkanje zavesti o sonaravnem razvoju, o kvalitetah in bogastvu, ki ga ima ali ga lahko nudi podeželje, – pomanjkanje idej za nove proizvode in storitve na podeželju, – pomanjkanje znanja o ureditvi podeželja, – ni še znanj o možnosti izkoriščanja alternativnih virov energije in alternativnih materialih, – prihaja do agresivnih posegov v naravo in podeželje, kjer se povzroča nepopravljiva škoda, – premalo znanj in kompetenc s področja trženja izdelkov in storitev preko mirnega turizma, nepoznavanje logistike.