Praktična filozofija

Tečaj praktične filozofije zajema najpomembnejša učenja tradicionalnih filozofskih šol Vzhoda in Zahoda, ki so bila namenjena vseživljenjskemu oblikovanju človeka. Stari Grki, na primer, so svoj način oblikovanja svojih državljanov imenovali paideia ali to, kar se človeku spodobi, kot pravi Zenon, ustanovitelj stoicizma. Paideia je bila izobrazba, utemeljena na filozofiji, njen cilj pa je bil usklajen razvoj osebnosti. S tovrstno izobrazbo je človek razvijal svoje humane sposobnosti in aktivno doprinašal k sožitju družbe, kateri je pripadal, in na tak način deloval v skupno dobro. V starem Rimu je Cicero pojem paideia polatinil v Ideal Humanitas, ki je označeval etično in pedagoško načelo oblikovanja in razvoja moralnih vrednot civiliziranega človeka. V azteškem cesarstvu so to imenovali oblikovanje osebnosti in srca, v renesansi pa se je uporabljal izraz studia humanitas, ki je opisoval izobrazbo, namenjeno oblikovanju svobodnega in aktivnega renesančnega človeka. Človek je vedno, ne glede na čas in prostor, v katerem je živel, čutil potrebo, da spozna samega sebe in razvija lastne potenciale v sobivanju z drugimi ljudmi. Človeško bitje se ni zelo spremenilo v zadnjih nekaj tisoč letih. Spremenila se je samo civilizacijska tančica in okoliščine, v katerih se nahajamo. Človekova prizadevanja in potrebe so ostali isti. Ta tečaj omogoča sodobnemu človeku spoznati filozofske odgovore na nekatera temeljna življenjska vprašanja, ki so si jih ljudje od nekdaj postavljali, tako kot si jih tudi mi danes.