Kultura vedenja za mizo

Ni ga dogodka, ki bi lahko človeka bolj razgalil od njegovega ravnanja in obnašanja za mizo. Lahko bi rekli, da je vedenje za mizo, temeljno merilo dobre ali slabe vzgojenosti. Osnovne zakonitosti vedenja za mizo so skoraj enake po celem svetu, zlasti ko govorimo o poslovnem svetu. Vsakomur se lahko pripeti, da med jedjo prevrne kozarec z rdečim vinom, ali se popacka s smetanovo omako. Še tako neprijetna situacija ni niti približno tako mučna, če se za mizo znamo vesti suvereno in upoštevamo pravila lepega vedenja. Hrana in pijača vsekakor združujeta, ampak sta lahko tudi preizkušnja za za vse navzoče za mizo. Med obedom se za mizo ogledujemo tako gostje, kakor tudi natakarji. Slednji bodo, če bomo mi obvladali znakovno govorico jedilnega pribora, nemudoma razumeli, ali potrebujemo še kaj, ali pa smo z obedom zaključili. Veliko slovenskih direktorjev potoži, da se njihovi zaposleni ne znajo pri mizi vesti primerno. Hkrati pa mnogi priznajo, da imajo tudi sami pogosto težave pri poslovnem kosilu ali večerji, ker niso prepričani kako kaj jesti in se tako ukvarjajo s hrano, namesto s poslovnim partnerjem in razlogom, zaradi katerega obedujejo. Veliko ljudem predstavlja poslovni obed stres, zaradi obeda samega in ne zaradi teme pogovora ali sogovornikov. V poslovnem svetu ne gremo na kosilo ali večerjo zato, ker bi bilo koga treba nahraniti, temveč zgolj in izključno zaradi sklepanja poslov.