Prepričevalne tehnike in pravila učinkovitega argumentiranja

Cilji programa so: izboljšati svoj javni nastop; spoznati nove možnosti za izboljšanje lastne prepričevalne moči; razviti spretnosti sproščenega komuniciranja s sogovorniki oziroma poslušalci; spoznati načine, kako pritegniti pozornost poslušalcev in jih navdušiti za naše zamisli, rešitve …; naučiti se pravilnega ravnanja v pogovorih in razpravah, kjer je potrebno brez priprave "iz rokava" stresati argumente; spoznati, kako se vesti, ko poteka razprava s področja, ki ga ne poznamo; naučiti se, kako jasno, kratko in konkretno povedati svoje mnenje, dati izjavo; razviti spretnosti, kako se odzvati v manj prijetnem položaju (odgovoriti na manj prijetna vprašanja, pojasniti jedro spora, konflikta …); spoznati pravila vodenja oziroma vključevanja v razpravo; spoznati načine argumentiranja; prepoznati najpogostejše napake argumentacije in jih odpraviti; naučiti se, kako umiriti sogovornike, ko se razburijo; naučiti se odpraviti "cmok" v grlu in strah pred javnim nastopom. Teme programa so: prepričevanje (kako komuniciramo, da dosežemo spremembe): dimenzije prepričevalne kompetence po Littlejohnu in Jabuschu (kognitivni dejavnik, emocionalni in psihološki dejavnik ter komunikacijske veščine in veščine nastopanja), prepričevanje v strokovnem in poslovnem "diskurzu": vrste dokazov in tehnike prepričevanja (argumentiranje in subjektivne tehnike prepričevanja); argumentiranje (kako argumente oblikujemo, razumemo, branimo in zavračamo ter analiziramo) v teoriji: silogizem (logični argument) in entimem (retorični argument), Toulminov model argumentacije (argumentativni vzorec za oblikovanje in utemeljevanje stališč ter za analizo sogovornike argumentacije in pisnih besedil), vrste trditev (dejstvene, vrednostne, postopkovne), glavni tipi argumentov in vrste sklepanj (indukcija, dedukcija, s primerom, po analogiji, iz avtoritete, o vzrokih), kriteriji veljavnosti argumentacije (relevantnost, zadostnost, sprejemljivost, veljavnost, avtoritativnost, povezanost s sklepom), razmerje med logiko, dialektiko, pragmadialektiko, argumentacijo, prepričevanjem in retoriko; argumentiranje v praksi: iskanje argumentov (tehnike CORT), priprava na argumentiranje in/ali pripravo besedila (priprava, argumentiranje in ubeseditev, priprava na nastop in izvedba nastopa), pragmadialektika (sklepanje ob upoštevanju pravil kritične razprave, npr. pri debati, diskusiji, na sestanku ipd.), prepričevalni govor, nastop pred "sovražnim" avditorijem, argumentacija im promptu (brez vnaprejšnje priprave), besedni (moč argumentov in besed), nebesedni (moč telesne govorice, moč zunanje in notranje vizualizacije), parabesedni (moč glasu in tišine, izogibanje mašilom) in ekstrabesedni (kdaj in kje) elementi učinkovitega prepričevanja in argumentiranja, kako razrešiti ugovor oz. odgovoriti na vprašanje, kako ravnati, ko se s sogovornikom ne strinjamo (tehnike protiargumentiranja), prepoznavanje in izogibanje zmotnim sklepanjem in tehnikam manipulacije, kako ravnati, ko se v razpravi pojavijo mrtve točke; vljudnostne strategije in strategije učinkovitega argumentiranja v praksi: načela, izhajajoča iz nevrolingvističnega programiranja, vljudnostne strategije (vljudnostne strategije uravnavajo sodelovalnost med sogovorniki in so pogoj za učinkovito komunikacijo): npr. vživljanje, upoštevanje potreb in želja sogovornika, priznanje, skupno ozadje, izjave o sebi, mi-sporočila itd., načela argumentiranja po Carlu Rogerju: prepričevanje, naravnanost na sogovornika, ustvarjanje razumevanja namesto konfrontacije in konflikta, spoštovanje sogovornika, dialog, poslušanje in razlaganje, vzdrževanje komunikacije, razumevanje sogovornika (preverjanje, parafraziranje), pluralizem resnice, kongruentnost in integriteta, pogoji, ki preprečujejo manipulacijo; treningi prepričevanja, argumentiranja in nastopanja. Nevrolingvistični okvir učinkovitega prepričevanja in argumentiranja: nekatere od zgoraj navedenih vsebin, še posebno s področja argumentiranja v praksi in vljudnostnih in drugih strategij predvidevajo poznavanje nekaterih vsebin iz nevrolingvističnega programiranja. Zato se vsebine iz nevrolingvističnega programiranja v program vključijo glede na potrebe udeležencev (in v dogovoru z organizacijo) in glede na predhodno poznavanje omejenih vsebin (v kolikor so udeleženci z nekateri vsebinami že seznanjeni, se te po potrebi ponovijo z vajo oz. nadgradijo). V nevrolingvistični okvir učinkovitega in argumentiranja sodijo npr. naslednje vsebine: štirje stebri uspešnega prepričevanja in argumentiranja (čutna ostrina, dober stik, ciljna usmerjenost in prožnost), komunikacijski model NLP-ja (izbris, posplošitev in popačenje, vsak ima svoj model sveta), zaznavni položaji (asociacija oz. moj pogled, potrebe, želje, prepričanja, empatija oz. vživljanje v sogovornika in razumevanje njegovega pogleda, disociacija oz. pogled od znaj, z distance), vzpostavljanje in vzdrževanje dobrega stika (strategija PRLL), moč besed (jezikovni vzorci, ki se jim je dobro izogibati, in jezikovni vzorci, ki so za učinkovito prepričevanje in argumentiranje priporočljivi: univerzalije, vizualizacija, pretiravanje, metafore, opuščanje negacij, poslošitev in popačenj ter neposrednemu nasprotovanje), logične ravni osebnosti po Ditsu (ločevanje ravni osebnosti in ravni argumentov), komunikacija VAKOG (načini zaznavanja in procesiranja informacij), metamodel jezika in Miltonov model jezika.